"Dajte mi najboljše grozdje na svetu in naredil bom najboljše vino na svetu", je nekoč dejal znani enolog. In res je tako, saj se vino prične delati že v vinogradu, kjer je treba z različnimi ukrepi v rastni dobi (vršičkanje, pletev, odstranjevanje listja) skrbno negovati tako listno površino, kot količino pridelka. Zakaj le če ima trta dovolj velika pljuča (beri listja), lahko iztisne pravo kakovost. V primeru neugodnih vremenskih razmer, ki omogočajo razvoj različnih bolezni in neenakomerno dozorevanje, je potrebno prizadete in nedozorele jagode ločiti od zdravih, saj lahko le tako dosežemo vrhunsko kakovost vina. V naši kleti smo zelo ponosni na dejstvo, da imamo v lasti kar 530 hektarov vinogradov. To pomeni, da lahko vinsko trto resnično spremljamo od dne, ko jo zasadimo, do njene rodnosti.

Izjemno občutljiv postopek, ki zahteva izdatno mero potrpežljivosti. Tu ločimo grozdne jagode, ki so dovolj dobre kakovosti od tistih, ki kriterijem za kakovost ne ustrezajo. Postopek je neizogiben pri predelavi vina vrhunske kakovosti. Predvsem zelene, nedozorele jagode ali jagode v slabem zdravstvenem stanju (botritis, oidij, ...) se tako izloči in zmanjša možnosti njihovega vpliva na ostalo kakovost grozdja.

Stiskanje je dejansko proces ločevanja tekočega in trdnega dela drozge, ki nastane potem, ko grozdje zmeljemo. Pomembno je, da ta postopek ni premočan oz. prenasilen. Še najbolje je, če vino kar steče skozi stiskalnico, kakor skozi sito in se brez stiskanja pretoči v vrelno posodo. Takemu moštu rečemo samotok in je boljše kakovosti kakor prešanec. Močno stiskanje lahko namreč iz pečk in kožic iztisne nekatere neželene snovi, ki kasneje negativno vplivajo na kakovost vina, kar še posebej velja za rdeča vina.

Fermentacija je osrednji proces v pridelavi vina, v katerem kvasovke pretvorijo sladkor, ki je prisoten v moštu, v alkohol. Ob tem nastaja tudi mnogo stranskih produktov, ki kasneje vplivajo na samo strukturo (glicerol) ter aromatiko (različni estri) vina. Velikokrat pozabimo, da so lahko kvasovke odločilnega pomena pri oblikovanju karakterja vin.

Pri pridelavi rdečih vin je maceracija zelo pomemben proces. Med maceracijo je mošt v stiku z jagodnimi kožicami, te pa zaradi sproščanja ogljikovega dioksida splavajo na gladino mošta. Zato jih je potrebno konstantno potapljati, da iz njih izlužimo barvo in tanine, ki delajo rdeča vina drugačna od belih. Maceracija lahko poteka različno dolgo (2 - 15 dni) in pri različnih temperaturah (24 - 32 °C), kar seveda vpliva na količino izluženih snovi in posledično na barvo ter nekatere druge lastnosti vina.

Osnovna naloga pretoka, zračnega ali brezzračnega, je ločitev vina od usedline (oz. droži). Pri zračnem pretoku pa tudi oksigenacija vina, ki omogoči ustrezno zorenje vina. Pravočasni pretoki so zelo pomembni za kakovost vina in so odraz izjemnega enološkega znanja ter občutka vinarja.

Mlada vina so zaradi vsebnosti različnih spojin - delcev, predvsem proteinov in različnih polifenolov, motnega izgleda. Zato je potrebno taka vina najprej zbistriti in seveda stabilizirati, da kasneje v steklenici pri spremenjenih pogojih ne bi prišlo do ponovnega pojava motnosti. Med procese stabilizacije sodijo predvsem čiščenje vina (proteini), filtracija (različni delci) in hladna stabilizacija (vinska kislina).

Čeprav se morda nepoznavalcem zdi neverjetno, je vino zelo "živo" bitje. Prav zato se pri opisu različnih procesov, ki se v vinu dogajajo, uporablja prispodobe iz življenja ljudi. Po obdobju otroštva stopi mlado vino v obdobje zrelosti. Pa vendar nekih pravil, ki bi določala dolžino posameznih življenjskih obdobij vina ni, vse je odvisno od glavnega igralca - vina samega. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo enološki postopki (posoda v kateri zori vino, mikrooksidacija, sev kvasovk, ...) ter strukture posameznega vina ali hrbtenica. Močnejša kot je, lažje bo vino kljubovalo času oz. se razvijalo in plemenitilo. Pri rdečih vinih hrbtenico predstavljajo predvsem tanini, ki sodijo v skupino polifenolov. Te spojine dajo vinu v času njegovega otroštva trpek, astringenten okus, vendar se s časom zaokrožujejo in postajajo vse mehkejši, skoraj sladki.

Steklenica je najpogostejša posoda, v kateri vino zaključi svojo pot od vinograda do pivca. Pred stekleničenjem mora biti vino stabilno, kar pomeni, da nikakor ne sme biti motno, pa tudi možnosti za kasnejši pojav motnosti ne sme biti. To dosežemo s posebnimi, že opisanimi enološkimi postopki. In vendar ni nujno, da bo ustekleničeno vino tudi takoj v prodaji, saj je steklenica tudi posoda, v kateri vino nadaljuje z zorenjem in se spreminja.